Na željo naročnika poiščemo optimalne možnosti, ki jih daje zemljišče na kateremu bo stala hiša. To je tudi razlog zakaj nimamo tipskih hiš, saj smo mnenja da mora biti hiša projektirana tako, da se upošteva lega zemljišča in pričakovanja oz. želje tistega, ki bo v njej tudi živel. Ker hišo že v fazi idejnega načrta cenovno optimiziramo, so naše hiše velikokrat tudi cenovno konkurenčne tipskim hišam.

Hišo projektiramo po konceptu Passive house. V osnovi to pomeni, da hišo odpremo proti jugu in čim bolj zapremo proti severu, kar pa ne pomeni, da tudi na severu ne sme biti nobenega okna. S tem omogočimo, da sonce ogreva hišo, hkrati je bivanje v tako projektirani hiši bolj prijazno, saj je sonce vir življenja. Pravilna razporeditev prostorov v skladu s filozofijo pasivne gradnje, optimizira potrebno kvadraturo glede na želje naročnika. Tako se znebimo odvečne kvadrature, hkrati pa prostor »zadiha«.

Ker je gradnja PH dražja od nizkoenergijske hiše (NEH) se v fazi projektiranja potrudimo, da hišo zasnujemo tako, da na koncu cena PH ni bistveno višja od NEH. To nam omogočajo dolgoletne izkušnje na področju energijsko varčne gradnje. S pravilno izbiro in postavitvijo oken omogočimo uporabniku lep pogled na naravo, hkrati pa zajamemo toliko sončne energije, kot jo hiša potrebuje za optimalno delovanje in zdravo bivanje.

Pri pasivni hiši je debelina izolacije na talni plošči 20 cm, v zunanjih stenah in strehi pa 40 cm. S tem dosežemo, da dnevno nihanje zunanje temperature skoraj ne vpliva na nihanje notranje temperature. To je tudi bistvena razlika med NEH in PH. Pri NEH se moramo ukvarjati s čim bomo hišo ogrevali, kje bodo nameščeni termostati in kakšna bo regulacija ogrevanja. Vse to povečuje stroške investicije NEH, hkrati pa bomo vse življenje odvisni od cene energentov. Pri PH je debelina izolacije optimalna glede na lego in arhitekturo hiše. Pravilna postavitev oken, kot tudi njihova kvaliteta, omogočata, da je temperatura notranjih sten, kot tudi oken, skoraj enaka. Pri takšnih izhodiščih potrebujemo za ogrevanje hiše izredno majhne moči grelnih naprav. Temperaturni profil je pri tleh skoraj enak kot pod stropom. Hiša ne potrebuje več dragih regulacij. Ko gremo pozimi na dopust, gretja ni potrebno izklapljati zaradi izredno nizke porabe energije, zato se vedno vrnemo v toplo hišo.

Gradbeni sklop (stena, streha, ipd.), ki je sestavljen iz naravnih materialov vlago sprejema in oddaja. Naravni materiali sprejmejo več vodne pare kot anorganski in umetni, saj jo lažje akumulirajo v sebi. Ker se vodna para porazdeli na celotno debelino materiala ne prihaja do kondenznih slojev v izolacijskem materialu. Presežek vodne pare se brez težav izloči skozi fasado, streho (sekundarno kritino) ali navznoter skozi parno oviro. Na ta način toplotni ovoj stavbe pripomore k uravnavanju vlažnosti zraka v prostoru.

Praviloma bi moral vsakdo, ki gradi hišo razmisliti tudi o tem kakšno mikro klimo ima v prostoru. Bivalne razmere niso odvisne le od optimalne temperature, temveč predvsem od optimalne vlage. V kolikor je le ta med 40% in 60% pomeni, da bivate v zdravi hiši. Hiše grajene iz anorganskih in umetnih materialov kot tudi iz betona ali zidakov (žgana glina/ilovica ne more sprejeti toliko vlage kot surova) ne morejo prevzeti toliko vlage kot hiše grajene iz naravnih materialov, zato je tudi občutek temperature v leseni hiši pri 18 stopinjah enak kot v zidani hiši pri 20 stopinjah.

Filozofija ARBEKO hiš so zdravi bivalni pogoji, kar dosežemo z vgradnjo naravnih izolacijskih materialov ter difuzijsko odprto gradnjo.

Les kot osnovni material skeletne hiše ima lahko zelo dolgo življensko dobo v kolikor je primerno suh, zato vgrajujemo le cerificiran lepljen les vlažnosti med 15-18%. Da bi leseni konstrukciji podaljšali življenjsko dobo jo obdamo z naravnimi materiali, ki imajo sposobnost uravnavanja vlage tako v prostoru kot tudi v leseni konstrukciji. S tem se izboljša mikro klima v prostoru, kar pomeni, da ARBEKO HIŠE z uporabo naravnih izolacijskih materialov ustvarjajo zdrave pogoje za bivanje, hkrati pa se močno podaljša tudi življenjska doba same hiše.

CELULOZNA TOPLOTNA IZOLACIJA vgrajena tako, da se ne poseda, omogoča najbolj optimalno toplotno zaščito objekta. Ker lahko celulozna vlakna sprejmejo kar 100% več vodne pare kot les, pri tem pa ostanejo stabilna in ustrezno suha, so najbolj primeren izolacijski material pri gradnji lesenih skeletnih hiš, saj vzdržujejo optimalno vlažnost lesene konstrukcije, zaradi česar se podaljša njena obstojnost. Ker celulozna izolacija deluje podobno kot glineni ometi se izboljša tudi mikro klima v prostoru.